Če se vam zdi, da so stave ali igre na srečo prevzele več prostora v vašem življenju, kot bi si želeli, niste edini in obstaja pot naprej. Na tej strani je zbrano, kako prepoznati težavo, kako ukrepati in kam se v Sloveniji obrniti po podporo.
Skoraj vsak, ki kdaj odda stavo ali zavrti igralni avtomat, to počne zaradi zabave – vznemirjenja ob tekmi, druženja s prijatelji ali preprosto upanja na majhen dobitek. Težava se prikrade postopoma, ne čez noč, zato je meja med sproščenim in problematičnim igranjem pogosto nejasna tudi tistemu, ki jo prestopa. Igranje preneha biti zabava takrat, ko posameznik izgubi občutek nadzora nad tem, koliko denarja in časa vlaga, in ko igranje začne nadomeščati druge vire zadovoljstva ali sproščanja v vsakdanjem življenju.
Pomembno je razumeti, da zasvojenost z igrami na srečo ni vprašanje šibke volje ali slabe morale, temveč prepoznano vedenjsko stanje, ki vpliva na to, kako možgani obdelujejo tveganje, nagrado in izgubo. Prav zato se s samo voljo pogosto ne da "kar nehati", enako kot pri drugih oblikah zasvojenosti. Prepoznavanje prvih znakov je zato veliko bolj koristno kot čakanje, da se stanje sámo popravi.
Znaki zasvojenosti se navadno kažejo na treh ravneh – v vedenju, v čustvih in v denarnici. Poglejmo si nekaj najpogostejših.
Igranje se vedno znova podaljšuje mimo načrtovanega, čeprav si oseba sama obljublja, da bo "samo še ena stava".
Za nadaljevanje igranja se najema posojila, prodaja osebne stvari ali izposoja denar pri prijateljih in sorodnikih.
Ko igranje ni mogoče, se pojavijo razdražljivost, tesnoba ali občutek notranje praznine, ki izginejo šele ob naslednji stavi.
Obseg igranja se prikriva pred partnerjem, družino ali prijatelji, pogosto skupaj z izmišljenimi razlagami za porabljen denar.
Vsaka izguba sproži takojšnjo željo po novi, pogosto večji stavi, s katero naj bi se prejšnja izguba "popravila".
Oseba se zaveda, da ji igranje škoduje, občuti krivdo ali sram, a kljub temu vzorca ne zmore prekiniti sama.
Posledice problematičnega igranja se redko omejijo le na denarnico. Finančna škoda je pogosto najbolj vidna – prihranki, ki izginejo, zapadle položnice, najeta posojila, katerih namen se skriva pred družino – toda za njo se navadno skriva veliko širša slika. Odnosi s partnerjem, otroki ali starši se postopoma krčijo na neskončne prepire o denarju, izgubljeno zaupanje pa se popravlja veliko dlje, kot je trajalo, da se je porušilo.
Delovna uspešnost pogosto trpi vzporedno – zamujanje, težave s koncentracijo, misli, ki uhajajo k naslednji stavi namesto k nalogam pred seboj. Nekateri ljudje zaradi sramu opustijo tudi hobije, šport ali druženje, ki jim je prej pomenilo veliko, saj se jim zdi, da čas in denar "dolgujejo" igranju. Dolgoročno to vodi v osamljenost, ki težavo še poglobi, saj ravno socialna podpora bližnjih pomaga najbolj pri izhodu iz začaranega kroga.
Čustveno breme zasvojenosti pogosto vključuje tudi anksioznost, motnje spanja in upadanje samospoštovanja. Marsikdo opisuje občutek, da živi dvojno življenje – navzven "vse je v redu", medtem ko se v ozadju kopičijo dolgovi in laži, ki jih je treba vzdrževati. Prav ta razkorak med zunanjim videzom in notranjim stanjem je eden od razlogov, da je zasvojenost z igrami na srečo pogosto spregledana dlje, kot je to primer pri drugih odvisnostih.
Priznanje samemu sebi, da je igranje ušlo izpod nadzora, je pogosto najtežji, a hkrati najpomembnejši korak. Iz tega priznanja lahko sledi nekaj konkretnih dejanj, ki takoj zmanjšajo tveganje za nadaljnjo škodo, še preden je na voljo strokovna pomoč.
Noben od teh korakov ne zahteva takojšnje popolne rešitve vseh težav. Gre za to, da se zmanjša škoda, ki se dogaja prav zdaj, in ustvari prostor, v katerem je mogoče razmišljati brez pritiska naslednje stave.
Če opazite znake, opisane zgoraj, pri partnerju, otroku, staršu ali prijatelju, je prvi nagib pogosto obtoževanje ali zahteva, naj "preprosto neha". Takšen pristop skoraj vedno sproži zanikanje ali obrambno reakcijo, saj se oseba že tako sooča s sramom. Bolj učinkovit je pogovor, ki se začne z opažanjem konkretnega vedenja, ne z obsojanjem osebe – na primer izražanje skrbi ob spremembi razpoloženja ali ob nenavadnih finančnih vprašanjih, namesto očitkov o tem, kakšna oseba naj bi bila.
Koristno je izbrati mirni trenutek, brez prič in brez pod vplivom čustev po sveži prepirih, ter pogovor voditi z vprašanji, ne z obtožbami. Vprašajte, kako se oseba počuti, ne le, koliko denarja je porabila. Izogibajte se grožnjam, ultimatom ali plačevanju dolgov brez pogovora o vzroku, saj to težavo pogosto le podaljša, namesto da bi jo rešilo. Prav tako se izogibajte primerjavam z drugimi ljudmi ali umanjševanju občutkov osebe – stavek "saj ni tako hudo" redko pomaga, tudi če je bil mišljen v tolažbo.
Pomembno je tudi poskrbeti zase. Sobivanje z osebo, ki se bori z zasvojenostjo, je čustveno izčrpavajoče, zato ni znak nelojalnosti, če tudi svojci ali partnerji poiščejo pogovor s strokovno osebo ali podporno skupino zase. Pomoč bližnjemu je vzdržna le, če pri tem ne izgorite tudi sami.
Marsikdo poskusi težavo rešiti sam, s trdno voljo in obljubami, da bo "tokrat drugače". Pri resnični zasvojenosti to redko obrodi trajen rezultat, saj gre za vzorec, ki je globoko povezan s čustvenim uravnavanjem, ne le z odločitvijo. Prav zato je strokovna podpora – pogovor s psihologom ali terapevtom, ki ima izkušnje z vedenjskimi zasvojenostmi – pogosto tista sestavina, ki manjka pri samostojnih poskusih.
Terapevtsko delo pri zasvojenosti z igrami na srečo navadno naslavlja tako sprožilce igranja kot tudi čustva, ki se skrivajo za njimi – stres, osamljenost, potrebo po vzburjenju ali beg pred drugimi težavami. Poleg individualne obravnave so lahko v veliko pomoč tudi skupine za samopomoč, kjer se srečajo ljudje s podobnimi izkušnjami. Občutek, da nekdo drug razume, kaj doživljate, brez potrebe po dolgih razlagah, je za mnoge prvi trenutek, ko se breme zasvojenosti resnično zmanjša.
V Sloveniji obstajajo tako javne kot zasebne oblike strokovne obravnave zasvojenosti z igrami na srečo, od svetovalnic do specializiranih programov, do katerih se najlažje pride prek osebnega zdravnika, centra za socialno delo ali neposredno prek iskanja psihoterapevtske pomoči v svojem kraju. Pot do prve seje je pogosto veliko krajša, kot si predstavljamo – včasih zadošča en telefonski klic, da se stvari premaknejo naprej.
Zasvojenost z igrami na srečo se redko ustavi sama, brez zavestnega ukrepanja – nasprotno, dolgovi se navadno kopičijo, laži postajajo večje, da bi prikrile prejšnje, in izhod se z vsakim mesecem zdi bolj oddaljen. Zgodnje ukrepanje, ko so posledice še obvladljive, je bistveno lažje kot reševanje krize, v kateri so že izgubljeni prihranki, zaupanje družine ali zaposlitev. Enako kot pri marsikateri drugi zdravstveni ali čustveni težavi velja: manjši problem je lažje rešiti kot velikega.
Odlašanje pogosto izhaja iz upanja, da bo "naslednja velika zmaga" vse popravila, ali iz strahu pred tem, kaj bodo rekli bližnji. V resnici pa je vsak dan, ko se težava naslavlja, dan manj škode – finančne, čustvene in odnosne. Ukrepanje ni znak poraza, temveč prvi konkreten korak nazaj proti nadzoru nad lastnim življenjem.
Pomoč pri zasvisnosti je pomembna takrat, ko je težava že prisotna, vendar je enako pomembno razumeti tudi orodja, ki pomagajo, da do resne krize sploh ne pride. Na strani o odgovornem igranju (povezava je na voljo v nogu strani) smo zbrali pregled praktičnih ukrepov, kot so limiti pologa, časovne omejitve in postopek samo-izključitve, ki jih licencirani ponudniki v Sloveniji omogočajo vsakemu uporabniku. Ta orodja niso namenjena le tistim, ki že opažajo znake zasvojenosti – uporabna so za vsakogar, ki želi ostati v mejah, ki si jih je zastavil sam.
Če vas zanima, kako pripravljamo vsebine na tej strani in kje nas lahko kontaktirate, si oglejte stran o nas (povezava v nogu strani). Prizadevamo si, da bralcem v Sloveniji ponudimo iskreno in uporabno sliko o športnih stavah – vključno s temo, ki je pogosto zamolčana, čeprav prizadene veliko več ljudi, kot si morda mislimo. Če prepoznate del sebe ali bližnjega v opisih na tej strani, vzemite to resno: pogovor, ki ga danes odložite, jutri redko postane lažji.
